12 dni Islandija Road trip – Ring road in Golden Circle s kampervanom

Islandija roadtrip potopis

Kje sploh začeti s potopisom tega potovanja. Islandija je dežela, kjer se lahko odmakneš, umiriš, odmisliš delo in skrbi ter se samo potopiš sam vase, v tople vrelce, globoko vdihneš sveži čisti zrak in zaživiš.

Če seveda gredo stvari po planu. To potovanje …. Ni šlo najbolj po načrtih. Od začetnega kaosa na letališčih, zamudah, slabo vreme (ki med kampiranjem ni najbolj dobrodošlo), odpovedanih letih, do nazadnje – bolezni.

Ko te bolezen ujame na potovanju, ni nikoli najbolj prijetno, ko pa zboliš za covidom med kampiranjem po hladni in deževni Islandiji, je to še manj.

Na srečo sva imela možnost obrniti načrte in sva tudi to dala čez. Zaradi covida sva sicer morala prilagoditi itinerarij, izpustiti par stvari, ki sva jih želela videti in doživeti, ampak kljub temu sva izpolnila celoten Ring Road in še Golden Circle, prevozila več kot 2000 km, in se vsemu navkljub imela fino.

Potovanje je pač tako, kot si ga narediš!

Kje sva se potepala:

Islandija road trip zemljevid

Najin cilj poti je bilo prevoziti celoten Ring road (cesta št. 1) in še Zlati krog (Golden Circle), kar skupaj nanese nekih 1730 km.

Z drugimi postanki sva jih prevozila dejansko preko 2000 km, če pa bi uspela prvotni plan izpolniti, pa bi jih bilo še kaj več.

Pot sva začela pri Keflaviku, kjer je letališče, jo takoj ubrala do modre lagune (Blue Lagoon), kjer sva se par ur namakala in uživala, od tam sva šla po južni obali do Selfoss, kjer sva se priključila na enko.

Po enki potem voziš naprej in vsak dan prideš kamor prideš, se vkampiraš, skuhaš večerjo, greš spat, in naslednji dan naprej. V teoriji, seveda.

Itinerarij potovanja po Islandiji

1. dan: polet Ljubljana – Zürich – Reykjavik
2. dan: Blue Lagoon in Vik
3. dan: Vik do Skaftafell
4. dan: Skaftafell do Djúpivogur
5. dan: Djúpivogur do Egilsstaðir / Borgarfjörður Eystri / Seydisfjordur
6. dan: Egilsstaðir do Akureyri
7. dan: Akureyri
8. dan: Akureyri
9. dan: Akureyri do Bifröst
10. dan: Bifröst – Golden Circle do Skálholt
11. dan: Skálholt – Reykjavik – Keflavik
12. dan: polet Reykjavik – Frankfurt – Ljubljana in prihod domov


Najino potovanje po Islandiji

1. dan: polet Ljubljana – Zürich – Reykjavik

Prvi dan sva porabila predvsem za potovanje. Letela sva iz Ljubljane preko Züricha, kjer sva imela kar 6-urni postanek, ki sva ga želela izkoristiti za skok v mesto. Zaradi splošnega kaosa na letališčih, zamud, vročine in drugih razlogov, se na koncu za to nisva odločila, ampak sva se ure vlekla po letališču. Še to, Švica ni v EU in ne veljajo domače tarife mobilnih operaterjev. Ne prižgite prenosa podatkov, če ni prav nujno!

2. dan: Blue Lagoon in Vik (243 km)

V Keflavik sva končno prispela okoli 1-ih zjutraj. Na letališču naju je pobrala agencija za najem kampervana, in naju peljala do poslovalnice, kjer smo uredili prevzem – bila je kar gneča in kampervan sva dobila šele okrog 2.30 zjutraj. Nič hudega, saj prave teme ni bilo. Tako sva se zgolj odpeljala v sosednje mesto do prvega kampa, kjer sva zaspala, medtem ko se je zunaj v pol ure ponovno zdanilo. A spala sva samo do 8.ure zjutraj, saj sva nato že imela termin za kopanje v Blue Lagoon.

Islandija modra laguna Blue Lagoon

Modra laguna

Ob prihodu je bilo vreme vse prej kot vabljivo in niti najmanj si nisva želela še v kopalke ter na kopanje na prostem – padal je namreč dež in prav nesramno je pihalo. A bila sva tam, kdaj bova ponovno?

Opogumiva se, vstopiva v laguno in …. tam se v topli mineralno bogati vodi zadrživa približno 3 ure, kjer se preprosto sproščava. V laguni dobite pijačo (vključeno v ceno), obrazno masko, izkoristite pa lahko tudi savne (suha in mokra savna). Čeprav je na izpostavljenih mestih veter res bril okoli ušes, ni manjkalo kotičkov, kjer si se lahko skril, ter se do nosa potopil v vročo vodo.

V laguni sva do dvanajstih, nato se v dežju odpraviva do najbližjega Grindavika, kjer se ustaviva za kosilo – fish & chips. Popijeva še kavo in pod mizo najdeva šteker, da napolniva telefona.

Islandija potopis Ring road

levo: fish and chips; desno: najin kampervan na Ring Road

Po kosilu se usedeva v najin kombi in se peljeva dalje – cilj je Vik, a po poti peljeva mimo številnih znamenitosti, npr. vulkana Fagradalsfjall, ki je bil aktiven v letu 2021. S ceste 427 zavijeva levo na 42 in se zapeljeva do geotermalnih polj Krýsuvík. Vreme je neugodno, a vseeno se odločiva, da zapustiva zavetje kamperja in si zadevo pogledava, saj je čisto zraven. Dež je padal z vseh strani in naju v 10 minutah čisto premočil.

Islandija Krýsuvík

Geotermalna polja Krýsuvík

Ogled narediva na hitro in tečeva nazaj v kamper, kjer se morava takoj preobleči. Moja “water-resistant” jakna z vodnim stolpcem 4000 mm dežju ni bila kos in med vožnjo sušiva oblačila na vseh možnih koncih. Tako že prvi dan vidiva pomen pravih oblačil za takšne razmere – edino gore tex čevlji so vzdržali čisto vse vremenske razmere, za kar sem še danes neizmerno hvaležna. Ni hujšega kot cel dan čofotati naokoli v premočenih čevljih.

V Selfossu narediva postanek za nakup hrane v prodajalni Bonus, ki velja za nekoliko ugodnejšo opcijo. Nakupiva pijačo, kosmiče, kruh, salame, solato, testenine in omako. Kupim tudi značilno rumeno nakupovalno vrečko z roza pujsom, ki jo nato spakiram tudi domov in jo vsakič vzamem s seboj, ko grem v trgovino – super in poceni uporaben spominek!

V Selfossu se končno tudi pridruživa na cesto št. 1 (ring road), in od tu potem peljeva dalje za Vik.

Med potjo si ogledava še slavne slapove: Seljalandsfoss (parkirnina 700 ISK, plača se s kartico na avtomatu) in Skogafoss (brezplačen). Če niste pogruntali, foss pomeni slap. Med ogledom slapov končno tudi preneha deževati in za minuto vidiva celo sonce.

Islandija potopis slap Seljalandsfoss

Islandija potopis slap Seljalandsfoss

slap Seljalandsfoss

Islandija potopis slap Skogafoss

Islandija potopis slap Skogafoss

slap Skogafoss

Saj ni, da bi bili res posebni – slapov je na Islandiji nešteto in en je lepši kot drugi. Včasih jih je na kupu tudi po dvajset in več in res se ne splača ustavljati za čisto vsak slap, a vsaj “ta velike” pa je treba pogledati.

Zvečer prideva v kamp v Viku (1850 ISK / osebo, tuši in notranja kuhinja). Ker vreme drži, ven potegneva kuhalnik, mizico in stole, si skuhava juhico in pripraviva sendviče. To bo tudi edinkrat, da uspeva zunaj skuhati obrok. Še toaleta in že se zavijeva v spalki, čez oči navlečeva spalne maske (zunaj je namreč svetlo) in zaspiva kot ubita.

3. dan: Vik do Skaftafell (141 km)

Ko se zbudiva, lije kot iz škafa. Vik velja za najbolj namočeno mesto, a peš ne moreva niti do veceja, zato se tja preprosto zapeljeva s kamperjem. Tudi zajtrka ne moreva pripraviti zunaj, zato se zbaševa v notranjo jedilnico skupaj s polovico kampa. Mogoče je že to bil povod za nadaljevanje potovanja.

Skuhava si kavo in kosmiče, pojeva, pomijeva in pospraviva ter se že spet mokra zbaševa v kamper. Malo je neprijetno in malo se morava še privaditi. Napoved tudi ni obetavna, zato še poleživa, a v nedogled ne gre in stisniti bo treba zobe. Želela sva sicer na sprehod po Viku, pogledati mesto, cerkev, pa črno plažo Reynisfjara in še več. Zato se počasi odpeljeva naprej, najprej proti cerkvici.

Islandija potopis Vik

Med vožnjo zagledam prodajalno z velikim napisom “ICEWEAR” in takoj rečem Mitji, naj zavije tja. Na srečo je bila tudi na nedeljo odprta, trla se je ljudi in vsi so kupovali – dežne plašče! Prodajali so se pravzaprav kot vroče žemljice, in komaj uspem dobiti dežni plašč v moji velikosti, barve žal nisem mogla izbirati, a imam ga le! Hitro ga navlečem nase in držim pesti, da ne premoči, medtem ko ga testiram med ogledom cerkvice. Cena dežnega plašča tudi ni bila pretirana za islandske razmere, nekih 50 €, a deluje kvaliteten in bo šel z mano še domov.

Nato se zapeljeva še do zloglasne črne plaže Reynisfjara, kjer je le nekaj dni predtem moški umrl v valovih. Dež še vedno pada vodoravno, vsi so premočeni. Med čakanjem, da vsaj malo preneha, še malo počijeva v kamperju, nato greva še v kafič na kavo in vece.

Dež ne jenja, zato naposled le zbereva pogum, oblečeva dežni plašč in tokrat pametno tudi dežne hlače, in se vseeno sprehodiva še po plaži, kjer so razmere vse prej kot prijazne. Kljub številnim opozorilom o nevarnosti plaže, se ljudje slikajo in sprehajajo čisto ob valovih in ne mine 10 minut, jih en takšen zahrbten val tudi zalije in namoči. Midva se drživa nad linijo peska, na kamenčkih.

Islandija potopis črna plaža Reynisfjara

Islandija potopis črna plaža Reynisfjara

Islandija potopis črna plaža Reynisfjara

črna plaža Reynisfjara

Do kamperja prideva živa in zdrava, a čisto mokra, na srečo “samo” od dežja. Vsaj oblačila so tokrat zdržala in pod dežno plastjo, ki jo otreseva in dava sušiti, sva suha, dasiravno premražena. Zato se odpeljeva nazaj v Vik in greva v The Soup Company na “juho” – goveji golaž v kruhu, ki naju prijetno pogreje in nasiti.

Islandija potopis Vik juha

Nato zapustiva Vik in se po enki odpeljeva naprej mimo številnih polj mahu do kanjona Fjaðrárgljúfur, približno urica vožnje.

Islandija potopis

Islandija potopis polja mahu

Kanjon Fjaðrárgljúfur je zaslovel potem, ko je v njem Bieber posnel videospot, povečalo se je število turistov in oblasti so na hitro morale utrditi sprehajalne poti in površine. V kanjon sicer ne morete, a s poti so zelo lepi razgledi. Dež med potjo preneha in ponovno se zjasni, tako da je ogled miren in spokojen.

Islandija potopis kanjon Fjaðrárgljúfur

kanjon Fjaðrárgljúfur

Pot nadaljujemo proti parku Skaftafell. Ponovno začne deževati in tudi ura je že pozna, zato ogled preloživa, in se odločiva za bližnji kamp Svinafell Campground, ki ima notranjo jedilnico, da lahko povečerjava.

Islandija potopis kamp Skaftafel

4. dan: Skaftafell do Djúpivogur (230 km)

Zjutraj je vreme še kar ok, važno, da ne dežuje. Pozajtrkujeva v kampu, nato se vrneva do parka Skaftafell (parkirnina 750 ISK, če parkomat ne dela, lahko plačate kar online s kreditno kartico).

V parku sta dve glavni znamenitosti – slap Svartifoss in ledenik Skaftafell (Skaftafellsjökull), oboje je cca 4 km hoje tja in nazaj in nista po poti – torej če želite pogledati oba, bo hoje 8 km.
Blizu je tudi drug ledenik Svínafellsjökull, a dostopna cesta do parkirišča ni najlepša in se zanjo priporoča 4×4 vozilo (ali pa pač iti peš). Če foss pomeni slap, potem jökull pomeni ledenik.

Midva se odločiva, da najprej pogledava ledenik, saj sva slapov že nekaj videla, ledenika pa še nobenega (tudi med vožnjo tja ne, saj so bili v megli). Še vreme se naju usmili in ravno ne pada – ulije se ravno, ko se vrneva do kamperja. Zato imejte dežni plašč in hlače vedno s seboj, kamorkoli greste!

Islandija potopis ledenik Skaftafell

Islandija potopis ledenik Skaftafell

ledenik Skaftafell

Ker se ob povratku h kamperju ulije dež, slap Skaftafell preskočiva in se raje odpeljeva naprej. Žal odcep za Hof nekako zgrešiva, sicer bi pogledala še znamenito Hofskirkjo (kirkja je cerkev), zato pa pravilno zapeljeva na parkirišče za ogled še enega ledenika Fjallsárlón. Ta je nama bil najlepši! Skrit je v laguni, in nanj plimovanje morja ne vpliva, pa še ogled je brezplačen. Tudi vreme zdrži.

Islandija potopis ledenik Fjallsárlón

Islandija potopis ledenik Fjallsárlón

ledenik Fjallsárlón

Ker je že bil dan ledenikov, seveda ne moreva izpustiti najbolj slavnega Jökulsárlón & Diamond Beach. Jökulsárlón dobesedno pomeni ledeniška laguna (jökull – ledenik, árlón – laguna) in v tej laguni plavajo ledene “gore”, na katerih počivajo razne ptice. Med njimi pa boste uzrli tako turistične ladjice, kot tudi kakšnega tjuljna.

Islandija potopis ledenik Jökulsárlón

ledenik Jökulsárlón

Iz lagune kose leda po reki odplavi v morje, če je plima, pa jih vodni tok prinese nazaj v laguno. Ledeniški ostanki potem naplavijo na plažo Diamond Beach, ki je čez cesto.

Ob najinem obisku teh ostankov na plaži ni bilo veliko, prav tako ni bilo veliko ledenih gor v laguni, kar zavisi od letnega časa in vremenskih razmer.

Islandija potopis Diamond Beach

Islandija potopis Diamond Beach

Diamond Beach

Jökulsárlón ima precej infrastrukture, tudi veceje in hrano, parkirnina in vece sta brezplačna. Če se želite zapeljati po laguni lahko svoje mesto zakupite na šalterju na robu parkirišča. Midva se odločiva pojesti kosilo in sicer izbereva ponovno fish & chips na kamiončku, ki slovi za dobrega. Vmes še razmišljava, če bi šla po laguni z ladjico, a ker medtem začne ponovno deževati, to izpustiva, kosilo pa pojeva v kamperju.

Odpeljeva se naprej, v Höfn narediva postanek za trgovino in bencinsko, nato nadaljujeva proti Eastfjords.

Islandija potopis East Fjords

Prenočiva v kampu Djúpivogur – tuš je sicer na žetončke, a imajo notranjo jedilnico, kjer si skuhava večerjo, saj še kar dežuje. Imava očitno prav srečo z vremenom, saj prejmeva še rumeno opozorilo za močan veter naslednji dan. Zvečer Kristino prvič malo zapraska v grlu.

5. dan: Djúpivogur do Egilsstaðir / Borgarfjörður Eystri / Seydisfjordur (280 km)

Kristina ponoči ne spi, tudi melatonin in maska čez oči ne pomagata. Zjutraj se naju vsaj vreme usmili in ne dežuje, tako da lahko kamper prezračiva in pospraviva.

V skupni kuhinji pojeva zajtrk, spakirava in se odpraviva naprej. Ko ne ravno dežuje, sploh ni slabo. Razgledi po fjordih jemljejo dih, občasno vzame dih tudi kakšen sunek vetra – približno tako, kot bi se med burjo vozili po Ajdovščini.

Islandija potopis Eastfjords

Vijugava po fjordih po enki vse do mesta Egilsstaðir, kar vzame presenetljivo veliko časa za razmeroma kratko razdaljo, a odločiva se držati enke in ne skrajšati poti čez zloglasni Öxipass (cesta 939, ki sicer ni kategorije F), saj je imelo najino vozilo kar precej zlizane gume. V Egilsstaðir ponovno dotankava dizel.

Vreme drži, čeprav napoved ponovno ni obetavna, a naj bi se zjasnilo, zato se vseeno odločiva, da narediva detour – greva gledat njorke v Borgarfjörður Eystri. Tja lahko pridete po 2 cestah, bodisi po 94, ki pa je bila takrat v delu (preverite) in na trenutke komaj prevozna za najin kamper, ali po 925, ki je sicer makadamska pot, a dobro utrjena. Ker še ne veva za delo na cesti, greva tja po 94, nazaj pa raje po 925.

Do Borgarfjörður Eystri je potrebno čez prelaz. Vreme se ponovno skisa, na prelazu ne vidiva nič. Prispeva v naselje in greva najprej v lokalno gostilno na golaž. Dežuje in precej je hladno. Opazovalnica za njorke je še malo naprej po cesti – cesta se zaključi v Borgarfjarðarhöfn, tam je parkirišče in tudi kavarna, kjer greva na kavo. Ta je sicer zanič, še vedno dežuje. Nase navlečeva še več plasti in najine dežne plašče in dežne hlače. Hodiva skoraj kot pingvina, na sebi imava po 3 plasti hlač in majic.

Islandija potopis Borgarfjörður Eystri

Borgarfjörður Eystri

Ko zagledava prve njorke, je vse pozabljeno. Nagledava se teh smešnih letečih pingvinov (ogled je brezplačen), nato otreseva dež s sebe in greva nazaj.

Islandija potopis njorke puffins

Islandija potopis njorke puffins

aIslandija potopis Borgarfjörður Eystri

Med potjo se odločiva, da greva pogledati še Seydisfjordur, a direktne poti med enim in drugim fjordom ni, zato se odpeljeva nazaj v Egilsstaðir in nato na cesto 93 čez drug prelaz. Po poti zagledava še en krasen slap Gufu, ki si ga tudi pogledava.

Islandija potopis Seydisfjordur

levo: slap Gufu, desno: Seydisfjordur

Kristino vedno bolj zebe, kljub vsem plastem, zato se zgolj na hitro sprehodiva po mestu, a jo kmalu ubereva nazaj v Egilsstaðir, kjer je kar nekaj stopinj več, kot v fjordu. Večerja je pica, ki je presenetljivo ok. Kamp v mestu je sicer nemogoče rezervirati, kljub še precej praznim mestom, a čez most najdeva drugega, sicer manjšega, kjer prenočiva kar na travniku.

Ta dan tudi dobiva obvestilo, da nama je Lufthansa odpovedala povratni let v Ljubljano, a to še ni najslabša novica tega dopusta. Kristino v grlu še vedno praska, občasno zakašlja, a meni, da jo je le napihalo in namrazilo.

Islandija potopis

6. dan: Egilsstaðir do Akureyri (248 km)

Ali dan, ko je vrag vzel šalo. Kristina zjutraj kašlja. Pozajtrkujeva, spakirava in se še vedno dobre volje peljeva naprej. Čaka naju dolga vožnja do jezera Myvatn. Med vožnjo se Kristina čedalje slabše počuti.

Ustaviva se za ogled slapa Dettifoss. Parkirišče je brezplačno, do slapa je samo 800 metrov hoje, a Kristina je upehana in kašlja.

Islandija potopis slap Detifoss

slap Dettifoss

Naslednji postanek je geotermalno območje Hverir (parkirnina se plača online), kjer so vroči izviri blata in fumarole. Fino diši po gnilih jajcih. Vreme je čudovito, sončno, sonce pripeka.

Islandija potopis geotermalno območje Hverir

Islandija potopis geotermalno območje Hverir

Ko pripeljeva do mesta, Kristina potrebuje počitek in se za pol ure uleže v kamper. Mitja gre v trgovino po kosilo. Ko zagledava lekarno, greva po sirup za kašelj in tudi covid test – za vsak slučaj!

Zaradi vedno slabšega počutja se odločiva, da tokrat kampiranje preskočiva in greva raje do mesta Akureyri v hotel, da bo bolj udobno in toplo, brez hladnih skupnih kopalnic.

Vožnje je le za dobro urico, a se vleče kot slabo leto.

Vmes se ustaviva še za ogled slapa Goðafoss, a na ogled gre le Mitja, Kristina leži.

Islandija potopis slap Godafoss

slap Goðafoss

Skozi plačljivi tunel se nazadnje pripeljeva v Akureyri. Hotel sva rezervirala kar med vožnjo preko Booking.

Hotel ima self check-in in ko prideva v sobo, Kristina naredi covid test, ki je – nepresenetljivo – pozitiven še isto sekundo. Ni čudno, da se slabo počuti – vsi simptomi so pojasnjeni, midva pa obleživa za naslednje 3 dni, saj ponoči zakuha tudi Mitja.

7. dan: Akureyri

Po priporočilu Corisa greva na uradni test, a komaj najdeva laboratorij, ki bi še delal teste, pa še ti so plačljivi, zasoljenih 50 € na test.

Kristinin izvid je seveda pozitiven, Mitja pa je še negativen, kljub simptomom.

Vrneva se nazaj v hotel, za večerjo naročiva dostavo, tudi zajtrk nama dostavijo pred sobo. Čeprav sva osebje obvestila, da sva pozitivna, se nihče ni pretirano sekiral.

Ker počivava, splošno počutje ni prav slabo. Lačna nisva pretirano, gledava TV in pijeva čaje. Ponoči kuha oba.

Islandija potopis Akureyri

Akureyri

8. dan: Akureyri

Ta dan se tudi Mitji stanje poslabša. Njegov hitri test se obarva pozitivno, zato greva ponovno na uradni test, ki je tokrat pozitiven (torej 3x test = 150 €).

Iz postelje se ne premakneva (razen za test), jeva ostanke prejšnjega dne in juhe, ki sva jih imela v kamperju. In kot zakleto, vreme je čudovito, sončno in skoraj toplo, brez sledi o dežju.

Počasi razmišljava, kaj storiti za naprej, saj se je bližal tudi konec dopusta. Islandija v tem času ni imela nobenih Covid omejitev, tudi mask ne, še manj karantene. Uradno priporočilo je 5 dni samoizolacije, ki pa ni nujna.

Skleneva, da če bo počutje kolikor toliko ok, poskušava nadaljevati pot proti letališču (do tja sva namreč imela še kar nekaj kilometrov) in prespati v drugem hotelu.

Islandija potopis Akureyri

9. dan: Akureyri do Bifröst (282 km)

Po treh nočeh potenja, kašljanja in poležavanja se oba zbudiva boljšega počutja, zato spakirava, pospraviva katastrofo v sobi, se spokava v kamper in greva dalje.

Vožnja po enki je na srečo enostavna in nenaporna, saj niti ni veliko prometa. Oba se počutiva kar ok, kljub kašlju.

Ob poti zagledava islandske konje tik zraven urejenega parkirišča, zato se ustaviva, da jih poslikava. Ugotoviva, da je to zgodovinski kraj Þrístapar – kraj zadnje usmrtitve na Islandiji.

Islandija potopis islandski konji

Peljeva naprej mimo veliko ničesar vse do zaselka Bifröst, kjer je najin hotel lociran čisto zraven majhnega vulkanskega kraterja Grábrók. Zaradi covida in utrujenosti, se nanj sicer ne povzpneva, a tudi pogled nanj je impresiven – vidiva ga kar iz hotelske sobe.

Tudi tu jih obvestiva, da imava Covid in se dogovorimo, da nam tako večerjo kot zajtrk prinesejo pred vrata.

10. dan: Bifröst – Golden Circle do Skálholt (226 km)

Vsak dan se počutiva malo bolje, zato pot nadaljujeva. Čeprav sva sprva nameravala čimbližje letališča, oceniva, da je počutje toliko bolje, da se zapeljeva še na zlati krog (Golden Circle).

Po enki tako peljeva še proti Reykjaviku, se zapeljeva skozi podvodni tunel, nato pa enko zapustiva in zapeljeva na cesto 36 proti nacionalnemu parku Þingvellir. Tu je prometa bistveno več, a cesta je enostavna podeželska.

Prvi postanek je tako Þingvellir (parkirišče 750 ISK, avtomati za plačilo so na veceju), kjer poteka meja med severno ameriško in evrazijsko tektonsko prelomnico, kar je tukaj tudi lepo vidno. Kraj je pomemben tako geološko, kot zgodovinsko in tudi kulturno, saj je bil prizorišče letnega islandskega parlamenta.

Islandija potopis Þingvellir

Islandija potopis Þingvellir

Þingvellir

Po ogledu in počasnem sprehodu, ki naju sicer nekoliko utrudi, pot nadaljujeva do vročih vrelcev Geysir. Tu še vedno redno bruha vrelec Stokkur, medtem ko vrelec, ki je dal pojavu ime (Geysir) velja za neaktivnega. Ogled je brezplačen, čez cesto je veliko infrastrukture, restavracije in hoteli, tudi kamping je čisto zraven (midva se vseeno še vedno odločiva za hotel).

Islandija potopis gejzir

Islandija potopis gejzir Stokkur

gejzir Stokkur

Zadnji postanek je slap Gullfoss (Zlati slap), kjer je ogled brezplačen. Za kosilo si privoščiva vsak pol pice in kavo, ki ju zmaževa v kamperju. Tudi na splošno se drživa stran od ljudi in ves čas nosiva maske.

Islandija potopis slap Gullfoss

slap Gullfoss

Po ogledih nadaljujeva pot po zlatem krogu, a le do hotela. Izbereva hotel v zaselku Skálholt, ki se izkaže za kraj izjemnega zgodovinskega pomena – tu je katedrala in arheološki ostanki, kraj pa je bil kulturni in politični center Islandije kar sedem stoletij.

Islandija potopis Skálholt

Skálholt, desno: pogled iz sobe ob 23.00 uri

Lokacija je res idilična, tudi vreme sodeluje, pogled iz sobe naravnost na travnik pa je pomirjujoč.

11. dan: Skálholt – Reykjavik – Keflavik (146 km)

Zadnji potovalni dan po Islandiji, saj sva ponoči že imela let nazaj, ker nama je Lufthansa premaknila lete. Po zajtrku sva se tako odpravila dalje po Golden circle. Imela sva zgolj še 2 planirana in en neplaniran postanek.

Prvi je bil krater z jezerom Kerid (vstopnina 400 ISK), ki ga lahko obhodite po vrhu, in se spustite v krater do jezera.

Islandija potopis

krater z jezerom Kerid

Po enki sva nato peljala proti glavnemu mestu, a vmes zagledala še geotermalno območje Hveragerði, kjer je tudi gejzir, ki je sicer človeško ustvarjen, a redno špricne na približno 20 minut. Tu si lahko v vroči vodi tudi okopate noge, si pripravite blatno kopel za noge, ali v vrelcu skuhate jajce in ga pojeste z rženim kruhom, ki se 24 ur kuha v vročem vrelcu. Zanimivo, predvsem za otroke!

Nad mestom se lahko tudi okopate na prostem v termalni reki Reykjadalur, če ne ravno prebolevate covida (plačljivo in zelo obiskano).

Nazadnje se pripeljeva v Reykjavik. Kamper parkirava v pristanišču (zastonj), kjer je tudi znamenit food truck za fish & chips. Porcija je ogromna, a v resnici je bil tisti pri ledeniku bolj okusen.

Islandija potopis Reykjavik

Reykjavik

Po kosilu se sprehodiva še skozi mesto, vse do znamenite cerkve Hallgrimskirkja.

Islandija potopis Hallgrimskirkja

Reykjavik, Hallgrimskirkja

Ker imava do odhoda še nekaj ur, noč pa bo neprespana, si počitek privoščiva kar v kamperju sredi pristanišča. Nato pospraviva najine stvari, počistiva kolikor lahko, in se odpeljeva proti letališču.

Vrneva najin kamper, in že čakava na check-in. Občutki ob odhodu so mešani. Po eni strani si želiva domov, da lahko okrevava v miru, po drugi strani pa si želiva še več Islandije.

Več sreče prihodnjič?

12. dan: polet Reykjavik – Frankfurt – Ljubljana in prihod domov

Ta dan sva imela zgolj še polet domov – iz Reyjkavika sva letela sredi noči do Frankfurta, tam imela daljši layover, nato pa še polet v Ljubljano. Domov sva prišla zgodaj popoldan.

Islandija potopis s kampervanom


Kaj bi spremenila?

Če se odločite iti okoli države po Ring Road prav veliko ne morete spreminjati itinerarija, ker pač sledite cesti št. 1 s posameznimi detouri (npr za Eastfjords).

Kljub temu bi – če seveda ne bi 3 dni ležala – želela videti in doživeti še par lokacij, kar pa sva morala preskočiti.

  • Husavik in gledanje kitov
  • Polotok Snæfellsjökull
  • Še kakšna laguna in kopanje v hot potsih.

Kljub temu, da sva nekaj dni preležala in nato prilagodila itinerarij, da ni bil tako naporen, sva vseeno uspela prevoziti Ring Road in Golden Circle.

Žal mi je, da sva izpustila Husavik in kite, a s covidom, vročino in kašljem se pač ne moreš gnesti na turistični ladjici sredi Atlantika.

Sama sva naredila, kar sva lahko, da sva med potovanjem zaščitila druge – kampe sva zamenjala za hotele, kjer ni skupnih kopalnic in jedilnic, čeprav sva imela zaradi tega več stroškov (bukiranje hotelov na Islandiji v visoki sezoni last-minute pač ni poceni – na srečo nama je tu priskočil na pomoč Coris). Hotelsko osebje sva obvestila, da okrevava, in ves čas sva nosila maske ffp2 ter se razkuževala. Tako sva se tudi držala priporočila 5 dni izolacije in sva se držala stran od drugih ljudi.

Ker nama je Lufthansa odpovedala najin povratni let in nama namesto tega ponudila bolj zgodnjega, sva morala tudi kampervan vrniti en dan prej, let pa je bil sredi noči, tako da tudi spala nisva, potem pa sva imela še dolg layover v Frankfurtu.

Tako sva izgubila skoraj en dan dopusta, pa še dan najema kamperja, poleg seveda dodatnih stroškov (5 nočitev v hotelih in še covid testi).

Kljub temu nama za potovanje ni žal. Včasih imaš pač tudi smolo.


Trajanje potovanja: 08.07.2022 – 19.07.2022

Prevoznik:

  • Swiss Air (Ljubljana – Zürich – Reykjavik)
  • Lufthansa (Reykjavik – Frankfurt – Ljubljana)

Kako na Islandijo?

Islandija je otok sredi Atlantskega oceana, od Slovenije oddaljen dobrih 2,900 km. Direktnega leta iz Slovenije ni (podatki za 2022), se pa lahko tja pride z enim postankom (npr v Zürichu ali Frankfurtu), ali z direktnim letom iz bližnjih letališč (npr Benetke).

Če bi tja želeli s svojim avtomobilom ali kamperjem, se lahko zapeljete s trajektom z Danske preko Ferskih otokov. Vožnja traja 2 dni v vsako smer (poleti, pozimi 3+ dni). Trajekt pripelje na vzhodne fjorde, in sicer v Seyðisfjörður.

Kje sva spala

Za vožnjo in spanje sva najela campervan – predelan kombi, ki ima zadaj posteljo. Ta opcija je na Islandiji zelo popularna, saj lahko kampiraš, brez da bi moral postavljati (in pospravljati) šotor, prav tako je takšen kombi manjši in bolj okreten kot veliki kamperji. Najin campervan je bil Nissan NV200. Najela sva ga pri CamperVanIceland.com ki deluje v okviru Rent.is

V kamperju sva spala samo prvih 5 noči, saj sva potem zaradi Covida šla v hotel za preostale noči, kar nama je žal, saj je bilo spanje v kamperju enostavno in zabavno, a s covidom rahlo nepraktično in neodgovorno do drugih, saj se okužbe v skupnih sanitarijah lahko hitro širijo (verjetno sva jo tam tudi midva staknila že kmalu po prihodu).

  • Ker sva prispela sredi noči, sva se zapeljala samo do najbližjega kampa v sosednjem naselju Njardvik – Happy Campsite Keflavik. Ta kamp je super v smislu, da tam kamperji pustijo vso hrano in pripomočke, ki jih ne potrebujejo več, ko zaključijo potovanje, zato si lahko tam naberete osnovna živila, npr sol, olje, detergent za posodo in podobno, zastonj. Tudi kava in piškoti so zastonj. Sicer pa je zelo osnoven in več kot za prespat skoraj ni.
  • Vik Camping: Ta kamp je bil velik, urejen, dobre sanitarije in notranja kuhinja, kjer si si lahko skuhal večerjo in zajtrk, medtem ko je zunaj lil dež. Vik je eden najbolj namočenih krajev na Islandiji, zato bo velika verjetnost, da bo dež, ko boste tam.
    Če pridete na Islandijo nepripravljeni za dež, je v Viku tudi super prodajalna Icewear, kjer si lahko nabavite dežne plašče, dežne hlače, čevlje, kape, rokavice in tudi spominke.
  • Skaftafell Campground: Ta je bil malo manj splaniran, izbrala pa sva ga ker je imel notranjo kuhinjo. Vecejev in tušev je sicer malo manj, ampak narava je pa čudovita.
  • Djúpivogur Camping ground: Zadnja točka pred prihodom v fjorde, kamp je manjši, prijeten, na dvignjeni lokaciji, s čistimi sanitarijami in manjšo kuhinjo.
  • Egilsstaðir Skipalækur kamp: Glavni kamp je na navadnem parkirišču sredi mesta s prostornimi notranjimi prostori in kuhinjo, a zahteva vnaprejšnji online booking, česar midva nisva naredila in tako ostala brez kamp prostora. A je ok, ker je kamp oddajal čuden vibe! Namesto tega sva šla čez most v sosednji manjši kamp na travniku Skipalækur tjaldsvæði. Na voljo sta sicer samo 2 veceja in 2 tuša za cel kamp, ter 2 manjša “skupna prostora” (v resnici gazebo na travniku).
  • Akureyri Hotel: tu sva obležala s Covidom naslednje 3 noči, in žal v hotelu nisva bila edina bolnika. Dober hotel s self check-inom, ustrežljivo osebje, ki so nam šli precej na roke.
  • Hótel Bifröst: ta je lociran tik ob enki, in tik zraven luštnega vulkanskega kraterja, kamor se lahko sprehodite, če vas seveda ne daje covid. Tudi tukaj smo dobili zajtrk in večerjo naravnost v sobo.
  • Skálholt hotel: tega sva izbrala zgolj zato, ker je bil po poti na zlatem krogu, in nevede izbrala izredno zgodovinsko mesto. Hotel sicer ni imel televizije, je pa internet dobro vlekel in razgled iz sobe naravnost na travnik je bil čudovit. Zajtrk sva si nesla v sobo.

5 Replies to “12 dni Islandija Road trip – Ring road in Golden Circle s kampervanom”

    1. Hvala! Potovanje je bilo res lepo, kljub bolezni. To se pač zgodi na poti. Škoda nama je, ker sva morala določene stvari izpustiti, sicer pa zelo priporočava Islandijo s kampervanom, super je bilo 🙂

  1. Spoštovani,
    zelo prisrčen potopis, zgledno zajame vse kar popotnika zanima. Tudi midva se odpravljava na podobno pot, ugotovila sem, da imava rezerviran campervan pri isti agenciji. V Rejkyavik priletiva kmalu po polnoči, pa me zanima kje se prevzame avto. Pri rezervaciji sem to že vprašala, pa so mi napisali, da pet minut z avtom stran od letališča, predvidevam, da naju oni poberejo in peljejo teh pet minut?
    Hvala ker delite svoje izkušnje

    1. Pozdravljena,

      po prihodu letala bo predstavnik agencije na izhodu letališča (ni šalterja, ampak je čakala oseba s tablo v rokah z imenom agencije), potem vas ta oseba pospremi v kombi in vas pelje do poslovalnice, ki je malo izven letališča. Tako da ja, vas bodo oni pobrali in peljali tja. Midva sva tudi pozno priletela, pa kljub pozni uri, je bila kar gužva za prevzem vozila, mislim, da sva ga dobila potem komaj okoli 2.30 zjutraj.

      Če prvo noč potrebujete samo nekje za prespat, da greste zjutraj naprej, priporočam da se potem s kampervanom zapeljete tako kot midva do prvega kampa v Njardvik – Happy Campsite Keflavik. Midva sva plačala potem zjutraj na recepciji, kjer sva dobila še zastonj kavo in piškote. Tam si lahko naberete tudi stvari, ki jih boste potrebovali – sol, poper, osnovne dobrine. To so stvari, ki so jih drugi kamperji pustili pred odhodom domov, zato je vse ali večinoma zastonj. Midva tega nisva vedela, pa se splača malo pogledati ali vprašati na recepciji!

      Ne pozabite še, da je okolica Grindavika zaradi vulkanske dejavnosti nedostopna, Modra laguna pa je za preveriti, mislim da je trenutno zaprta zaradi aktivnega izbruha, ampak ker je stvar nepredvidljiva, se bolj splača pogledati kakšen drug center, npr Sky Lagoon v Reykjaviku.

      1. Spoštovana gospa Kristina,
        zahvaljujem se vam za izčrpen odgovor in dobro novico, vsekakor bom upoštevala vaš nasvet glede vulkanskih dejavnosti. Vaš potopis pa bo zagotovo v mojem nahrbtniku.
        Želim vam vse dobro.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.